Zelena in njene koristi

Seler (Apium graveolens) izvira iz Sredozemlja, v Češki pa je znan že od 17. stoletja.
Gre za dvoletno rastlino iz družine korenčkovk (Apiaceae). Cvetni nastavek je kobul, sestavljen iz kremasto zelenih cvetov, ki se razvijejo v drugem letu. Plod so rebraste semenske plodove, ki tako kot celotna rastlina vsebujejo veliko aromatičnih snovi.
V vrtnarstvu se goji v treh različicah, in sicer kot listni, gomoljni ali stebelni zeler.

Zelena sodi med najbolj dragocene korenovke. Vsebuje veliko vitaminov – A, C, skupine B – ter veliko mineralnih snovi – kalcij, magnezij in kalij. Zaradi vsebnosti eteričnih olj ima posebno prijetno aromo in edinstven okus.

S svojimi diuretičnimi učinki pomaga tudi pri nežnem zmanjševanju telesne teže.
Zaradi zelo uravnoteženega kompleksa vitaminov B keler krepi živce in možgane, pomaga ohranjati dobro duševno kondicijo ter se bori proti stresu in depresiji. V ljudskem zdravilstvu je zelena zelo znana po svojem blagodejnem vplivu na moško potencijo, saj izboljšuje prekrvavitev tkiv in posledično tudi delovanje spolnih organov. V kuhinji se zelena uporablja predvsem kot začimba, in sicer predvsem svež ali posušen nadzemni del rastline, stebla in listi, včasih celo zmleta semena. Jedem, kot so juhe, omake in marinade za pečenje, daje neponovljiv okus.

»Uživanje zelene ima blagodejni učinek na živce in možgane. Poleg tega vam lahko pomaga tudi pri izgubi odvečnih kilogramov.«

Široko uporabna je tudi zelena gomolj. Lahko jo uživate surovo v solatah in namazih, pa tudi toplotno obdelano v juhah, omakah ali v testu kot zrezek.

Od vseh treh kultiviranih oblik celerja je gomoljasti celer najbolj zahteven glede izbire rastišča. Zahteva sončno rastišče, zaščiteno pred vetrom. Tla na rastišču morajo biti dobro obdelana, z drobljivo strukturo, rodovitna in humusna. Optimalna vrednost pH je 6,5–7,5.
Gojenje posameznih oblik celerja se razlikuje glede na vegetacijsko obdobje.
Sejemo gomoljni zelena februarja v parnik ali rastlinjak. Predhodno vzgojene sadike s 3–5 listi presadimo in jih maja posadimo na gredico v razmiku 30×40 cm. Žetev lahko opravimo na prehodu med septembrom in oktobrom. Gomolje shranjujemo pri temperaturah 0–1 °C in relativni vlažnosti zraka 95–98 %.

Seme stebelnega zelena posejemo v rastlinjak ali grede, predhodno vzgojene rastline pa v maju posadimo na gredico v razmiku 30×30 cm; med rastjo stebla zasipamo z zemljo, da pobelijo.
Seme listnega zelena posejemo februarja v rastlinjak ali grede, sadimo pa ga maja. Žetev je mogoča postopoma od avgusta naprej ali enkratno na prehodu med septembrom in oktobrom. Rastline med vegetacijskim obdobjem potrebujejo optimalne temperature v razponu 18–24 °C ter obilno in redno zalivanje.